Ena od navduhijočih zgodb, ki vabijo v Odprte vase je pot Boruta Leban in njegovega vina iz amfor.
Borut je od malih nog z očetom Vilijem spoznaval skrivnosti pridelave dobrega vina. Kot poslovnež se je po več letih odmika od narave odločil ponovno narediti nekaj za svojo dušo in začel ustvarjati svoje vino. Njegova zgodba o vinu v amforah je popotovanje pričela pred dobrimi desetimi leti. »Gostu, ki nas obišče, bi rad predstavil svoj način razmišljanja in pristopa do vinogradništva in vinarstva.
Želim si, da spoza vina, ki dozorijo na povsem naraven način in so lahko boljša, tudi bolj zdrava od pridelanih s pomočjo enoloških sredstev,« pove Leban o svojem pogledu na oranžna vina, ki v njegovi kleti zorijo trenutno v že štirih amforah.
V tujini so oranžna vina, za katera je značilna podaljšana maceracija na grozdnih jagodah zelo cenjena, pri nas jih le redki poznajo in razumejo. »Maceriranih vin je zadnja leta veliko na trgu, vendar se uporabniki, ki niso dovolj poučeni, nad njimi pogosto zmrdujejo. Tudi zato je moj cilj pridelati in predstaviti zdravo in dobro vino, brez napak. Mirne duše lahko rečem, da mi uspeva.«
Pridelava vin v amforah ni na novo izmišljena zgodba, saj je gre za več kot 9000 let staro metodo, ki prihaja iz Gruzije. »Že naši nonoti, ki so vino delali po starem, so uporabljali podoben postopek, ko so vino puščali fermentirati na jagodah. Seveda niso uporabljali amfor ampak velike lesene sode. In to zgodbo se mi je zdelo zanimivo peljat naprej, le da uporabljam amfore. So nekaj zanimivega, drugačnega, za veliko ljudi tudi nekaj novega. Hkrati pa se ne oddaljujem od preverjenega postopka pridelave.« Tudi oče, ki se je dolga leta ukvarjal z vinarstvom je delal odlično enoletno vino. Toda Borut je znanje, ki ga je dobil od očeta, nadgradil s samoizobraževanjem. »Prave šole za oranžna vina ni. Najti svojo linijo, da se vina razlikujejo od drugih, je umetnost. Veliko je tudi napačnih odločitev, na katerih se seveda učiš. Danes lahko rečem, da mi je uspelo narediti vina, na katera sem ponosen. In to zgodbo želim predstaviti tudi gostom, ki nas bodo obiskali v okviru Odprtih vasi.«
Prvo vino je Borut Leban pridelal leta 2009 iz starega družinskega vinograda. Čeprav imajo ekološka vina zaradi zahtevnega postopka pridelave brez uporabe enoloških sredstev višjo ceno, družina ne živi od prodaje. Še vedno gre v prvi meri za izmenjavo dragocenih trenutkov druženja ob kozarcu vrhunske kapljice iz domače kleti. In prav ta je vredna pozornosti, saj je res nekaj posebnega. »Ko smo začeli graditi vinsko klet, še nismo imeli točne vizije v kakšnem stilu bo dokončana. Vsekakor nekaj primernega amforam, nekaj starega. Ves les, ki smo ga uporabili pri gradnji je star več kot 200 let.« Na vrhu kleti stoji družinski moderno oblikovan bazen, ki so ga postavili pred nekaj leti. Ker vinska klet ni bila dovolj osvetljena z majhnim oknom, so v delu, ki je namenjen druženju, naredili na stropu okno v bazen. Svetloba, ki pride skozi bazen v prostor je res nekaj posebnega.
Poleg bazena, okoli katerega so letos naredili ploščad z moderno bioklimatsko pergolo, imajo v prihodnosti namen narediti še manjši stanovanjski objekt. Vse delajo v lastni režiji zato tudi ideje in dizajn izražajo okus gostitelja. In to je dodatna vrednost, ki jo družina Leban, Borut, žena Nataša in njuni trije otroci, Pia, Kaja in Enej, ponujajo gostom Odprtih vasi.
V letu 2020 so na novo zasadili dva vinograda, od katerih si veliko obetajo. Grozdje trgajo pozno, konec septembra, začetek oktobra kar je lahko zaradi vremena, predvsem padavin včasih zelo tvegano. »Pride dež in z njo gniloba, ki jo ne moremo obvladati, saj ne uporabljamo nobenih zaščitnih sredstev.« Poleg malvazije, sorta ki je značilna za to območje, Borut v svoj cuve meša rebulo in chardonney. »Še vedno testiram, imam nove različice, pri katerih je baza sauvignon. Na trgu sem prisoten s tremi različnimi vini, v kleti pa zorita še dve novi vrsti, dva nova cuveja. Trenutno cuve iz chardonneya, rebule in malvazije, drugi pa je mešanica suauvignona, malvazije in rebule. Posebej zminivo je rdeče vino, ki je cuve iz cabarnet sauvignona in merloja.”
Z zasaditvijo novih vinogradov se bo količina povečala, saj je tudi zanimanje za Lebanova vina vedno večje. “Trenutno pridelamo 2500 buteljk letno, moj namen je, da bi prišel v 5 letih na 10.000 steklenic, nikakor pa ne na 100.000.” V smehu pove, da se gre z zornega kota velikih vinarjev trenutno za garažni posel.” Stroka bi ga imenovala butični. “ In tudi vina niso vsako leta ista. Po letnikih odstopajo, kar je največji čar in rezultat dela vinogradnika in narave.«
